Kaj sem se v zadnjem mesecu naučil o internetu 1
Četrtek, 30. november, 2006
Najprej moram priznati, da še vedno ne vem, ali se INTERNET piše z malo ali z veliko, a na vso srečo nam take dileme rešujejo sladke lektorice, ki so veliko več kot samo to. Moja namera pa ni razmišljati o pravopisnih vprašanjih ampak opisati, kaj sem se v zadnjem mesecu naučil o internetu.
Pri svojem delu že vsaj 6 let redno uporabljam internet kot glavno orodje za iskanje informacij. Natančneje, par desetkrat na dan uporabim Google, da poiščem kontekst za kak nemški ali angleški tehnični termin. Z uporabo naprednih tehnik iskanja si v 99% hitro in učinkovito odgovorim na vsa vprašanja.
Seveda sem osvojil tudi socialno komponento interneta. Najprej sem pol leta sodeloval na AnandTechovih forumih, potem pa sem se priključil na domače, SiOLove forume. V dobrih petih letih sem sicer naštepal samo slabih 6.000 objav (bolj ali manj trapastih), pri tem pa sem tudi osebno spoznal veliko zlatih ljudi, ki mi veliko pomenijo.
Na raznoraznih mestih sem že nekaj časa zapažal, da ljudje omenjajo Web 2.0 in me je že precej intrigiralo, kaj naj bi to pravzaprav bilo. In potem me je Nina usmerila na Blogos. Ker SiOLovi forumi bolj ali manj stagnirajo, sem si odprl account in ga začel redno obiskovati. Objavil sicer nisem nič pretresljivega, sem pa zato toliko več bral druge in ugotavljam, da ima ta oblika spletne aktivnosti kar velik potencial za razvoj. Konec koncev je tudi Google v zadnjih mesecih med prvimi zadetki servira vse več blogovskih (bložnih?) zapisov. Pri nas je kultura bloga še v povojih in istočasno si upam trditi in hkrati upam, da zaradi svoje zasnove ne bo nikoli nadomestila spletnih forumov - ampak o tem kdaj drugič.
No, najprej sem se zapičil v ikonici 
in 
, ki se pojavljata pod nekaterimi objavami. Za del.icio.us in reddit sem sicer že slišal, vendar se ju nisem spravil raziskovati. No, po prijavi uporabniškega imena na del.icio.us in namestitvi dveh ikon v Firefox sem za kak teden postal kompulzivno-obsesivni odvisnik od pregledovanja linkov na prvi strani.
Naj razložim, kako delujejo tovrstna spletna mesta, ki slišijo tudi na ime Social Bookmarking Sites. Uporabniki surfajo po internetu in najdejo spletne strani, ki se jim zdijo zanimive. S klikom na ikonico pod vpisom ali na gumb v orodni vrstici prenesete spletno stran med svoje bookmarke. Bookmarki se shranjujejo v bazo podatkov na strežniku in lahko dostopate do njih od koderkoli. Fino, meni so se zdeli zaznamki v brskalnikih vedno nepregledni. Kar je morda še bolj pomembno, pa je možnost opremljanja bookmarkov s ključnimi besedami oziroma tagi, po katerih lahko preiskujete svoje bookmarke.
Pa ne samo vi - tudi vsi ostali uporabniki lahko preiskujejo bazo bookmarkov po ključnih besedah in tako najdejo spletna mesta, ki so jih njihovi predhodniki videli kot zanimive in jih ustrezno označili. Najbolj zanimive, torej največkrat bookmarkane strani, pa pridejo na prvo stran. In prav na prvi strani najdemo prave biserčke, iskanje katerih vas bo zasvojilo. Pa poglejmo samo nekaj primerov:
- FlashEarth, zbir digitalnih map,
- Gombe Chimpanzee Blog, blog raziskovalcev šimpanzov, ki ga beremo in gledamo kar v Google Earthu,
- 43 Things, social bookmarking site, kjer vpišete 43 stvari, ki bi jih radi še naredili do konca življenja in poročate o svojem uspehu,
- Seed magazine, revija o tehnologijah 21. stoletja.
Zavedati se moramo le tega, da bomo na social bookmarking sajtih težko ciljano iskali vsebine. Ključne besede oziroma tagi so zelo ohlapni, včasih preveč splošni, dvoumni ali sploh napačni. Zato bom sam informacije še vedno iskal na Googlu.
Še nekaj social bookmarking spletnih mest:
- Reddit, zapisi blogov, ima tudi slovensko različico,
- Digg, vsebine so nekoliko bolj orientirane na informacijske tehnologije.
Naj bo zadosti za danes. Naslednjič bom podal svoje videnje Weba 2.0 in predstavil nekaj mash-up sajtov. Komentarji so zaželeni.
Se nadaljuje…
P.S. Vsem tistim, ki ste prijadrali sem zaradi slik gole Nataše Žgajner Tavš ali Nine Maline ali sexy Sadie in uspeli prebrati zapis do konca, iskreno čestitam in se jim hkrati iskreno opravičujem, ker jih tukaj niso našli.
Najprej moram priznati, da še vedno ne vem, ali se INTERNET piše z malo ali z veliko, a na vso srečo nam take dileme rešujejo sladke lektorice, ki so veliko več kot samo to. Moja namera pa ni razmišljati o pravopisnih vprašanjih ampak opisati, kaj sem se v zadnjem mesecu naučil o internetu.
Pri svojem delu že vsaj 6 let redno uporabljam internet kot glavno orodje za iskanje informacij. Natančneje, par desetkrat na dan uporabim Google, da poiščem kontekst za kak nemški ali angleški tehnični termin. Z uporabo naprednih tehnik iskanja si v 99% hitro in učinkovito odgovorim na vsa vprašanja.
Seveda sem osvojil tudi socialno komponento interneta. Najprej sem pol leta sodeloval na AnandTechovih forumih, potem pa sem se priključil na domače, SiOLove forume. V dobrih petih letih sem sicer naštepal samo slabih 6.000 objav (bolj ali manj trapastih), pri tem pa sem tudi osebno spoznal veliko zlatih ljudi, ki mi veliko pomenijo.
Na raznoraznih mestih sem že nekaj časa zapažal, da ljudje omenjajo Web 2.0 in me je že precej intrigiralo, kaj naj bi to pravzaprav bilo. In potem me je Nina usmerila na Blogos. Ker SiOLovi forumi bolj ali manj stagnirajo, sem si odprl account in ga začel redno obiskovati. Objavil sicer nisem nič pretresljivega, sem pa zato toliko več bral druge in ugotavljam, da ima ta oblika spletne aktivnosti kar velik potencial za razvoj. Konec koncev je tudi Google v zadnjih mesecih med prvimi zadetki servira vse več blogovskih (bložnih?) zapisov. Pri nas je kultura bloga še v povojih in istočasno si upam trditi in hkrati upam, da zaradi svoje zasnove ne bo nikoli nadomestila spletnih forumov - ampak o tem kdaj drugič.
No, najprej sem se zapičil v ikonici in , ki se pojavljata pod nekaterimi objavami. Za del.icio.us in reddit sem sicer že slišal, vendar se ju nisem spravil raziskovati. No, po prijavi uporabniškega imena na del.icio.us in namestitvi dveh ikon v Firefox sem za kak teden postal kompulzivno-obsesivni odvisnik od pregledovanja linkov na prvi strani.
Naj razložim, kako delujejo tovrstna spletna mesta, ki slišijo tudi na ime Social Bookmarking Sites. Uporabniki surfajo po internetu in najdejo spletne strani, ki se jim zdijo zanimive. S klikom na ikonico pod vpisom ali na gumb v orodni vrstici prenesete spletno stran med svoje bookmarke. Bookmarki se shranjujejo v bazo podatkov na strežniku in lahko dostopate do njih od koderkoli. Fino, meni so se zdeli zaznamki v brskalnikih vedno nepregledni. Kar je morda še bolj pomembno, pa je možnost opremljanja bookmarkov s ključnimi besedami oziroma tagi, po katerih lahko preiskujete svoje bookmarke.
Pa ne samo vi - tudi vsi ostali uporabniki lahko preiskujejo bazo bookmarkov po ključnih besedah in tako najdejo spletna mesta, ki so jih njihovi predhodniki videli kot zanimive in jih ustrezno označili. Najbolj zanimive, torej največkrat bookmarkane strani, pa pridejo na prvo stran. In prav na prvi strani najdemo prave biserčke, iskanje katerih vas bo zasvojilo. Pa poglejmo samo nekaj primerov:
- FlashEarth, zbir digitalnih map,
- Gombe Chimpanzee Blog, blog raziskovalcev šimpanzov, ki ga beremo in gledamo kar v Google Earthu,
- 43 Things, social bookmarking site, kjer vpišete 43 stvari, ki bi jih radi še naredili do konca življenja in poročate o svojem uspehu,
- Seed magazine, revija o tehnologijah 21. stoletja.
Zavedati se moramo le tega, da bomo na social bookmarking sajtih težko ciljano iskali vsebine. Ključne besede oziroma tagi so zelo ohlapni, včasih preveč splošni, dvoumni ali sploh napačni. Zato bom sam informacije še vedno iskal na Googlu.
Še nekaj social bookmarking spletnih mest:
- Reddit, zapisi blogov, ima tudi slovensko različico,
- Digg, vsebine so nekoliko bolj orientirane na informacijske tehnologije.
Naj bo zadosti za danes. Naslednjič bom podal svoje videnje Weba 2.0 in predstavil nekaj mash-up sajtov. Komentarji so zaželeni.
Se nadaljuje…
P.S. Vsem tistim, ki ste prijadrali sem zaradi slik gole Nataše Žgajner Tavš ali Nine Maline ali sexy Sadie in uspeli prebrati zapis do konca, iskreno čestitam in se jim hkrati iskreno opravičujem, ker jih tukaj niso našli.
